Haydnova vključitev pantomime v finale »Simfonije slovesa« predstavlja radikalno kršitev splošnih pričakovanj, podobno kot Beethovnova uvedba zbora v IX. Simfonijo, pa vendar ni še nobeden analiziral te pantomime ali dekodiral njene pomene. Zgodovina recepcije te skladbe vsiljuje misel o paradoksalni mešanici stopnjevanja zgodovinskega spominjanja in nekakšne hotene amnezije.
Stored only when both papers are in the corpus — 10 citations exist upstream.
Imported from OpenAlex (CC0) — nothing here is generated.