Urbani menedžment v evropskem kontekstu

Abstract

Konceptualizacija urbanega menedžmenta že od svojih začetkov v delih Johna Rexa (1968), Raya Pahla (1970, 1975, 1979) in Petra Williamsa (1976, 1978) ni koherentna, vse bolj pa tudi presega meje ene discipline.Urbani menedžment so poskušali definirati številni avtorji, vendar ni nikoli prišlo do enotne opredelitve.Po mnenju Richarda Strena (1993) urbanega menedžmenta dejansko nikoli niti niso poskušali definirati, in to kljub primerjalnemu in analitičnemu delu na področju te poddiscipline.Tako do danes ni znan odgovor na Williamsovo (1978) vprašanje, ali gre pri urbanem menedžmentu za predmet, proces ali strukturo.V prispevku je predstavljena (re)konceptualizacijo urbanega menedžmenta v okviru modernizacije mestne uprave oziroma njene naloge, da v mestu ustvari zelo potrebno ravnotežje med družbenim in ekonomskim razvojem.Poleg tega so predstavljeni izsledki raziskave »Urbani menedžment v mestih v Evropski uniji (EU)«, ki implicirajo, da mesta v Evropski uniji pogosto delujejo po principih urbanega menedžmenta.Pri preverjanju, ali implementacija predlaganega modela urbanega menedžmenta pozitivno vpliva na nekatere indikatorje (ali indekse) uspešnosti, je mogoče ugotoviti, da večje ko je mesto, več dejavnikov urbanega menedžmenta uporablja; bolj ko je mesto ekonomsko uspešno (lizbonski benchmark), več dejavnikov urbanega menedžmenta uporablja, in da moč mesta (indeks moči) ni povezana z indeksom urbanega menedžmenta, kar lahko pomeni, da avtonomija mestne oblasti ni pomembna za reformiranje mestne uprave.Na podlagi empirične analize je mogoče da sklepati, da koncept urbanega menedžmenta, kot je predstavljen, obstaja in ima pozitiven vpliv na nekatere vidike delovanja mesta.

Cite this work

No public copy is stored for this record, so only the metadata is cited.

Stored only when both papers are in the corpus — 3 citations exist upstream.

Papers that cite the same references — the relational fallback while embeddings are still backfilling.