Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks

Abstract

Prispevek obravnava družbene učinke heterogene rabe prostora v izposojevalnih knjižnicah (t. i. circulating libraries) 18. stoletja in v sodobnih splošnih javnih knjižnicah in na tej osnovi preizprašuje ustreznost koncepta tretji prostor, ki se vsaj zadnjih deset let v knjižničnem diskurzu pojavlja kot deskriptivna stalnica. Skozi analizo ugotavlja, da je stroka premalo kritično posvojila razumevanje referenčne Oldenburgove definicije, saj ta v resnici zgreši osrednjo namembnost javnih knjižnic. V premislek zato ponudi reinterpretacijo koncepta za sodobno knjižnično prakso. Članek zaključuje širša refleksija o tem, kako sploh misliti knjižnico v 21. stoletju.

Cite this work

No public copy is stored for this record, so only the metadata is cited.

Stored only when both papers are in the corpus — 4 citations exist upstream.

Papers that cite the same references — the relational fallback while embeddings are still backfilling.